Tako, cunje, ponošeni copati, vsa mogoča tehnika, kinesio trakovi, geli, vazelin, škarjice, igla, pas za številko, pas za čip,…. naj še kdo reče, da je tek preprosta zadeva!
Začudeno opažam, da nisem nič živčen in se maratona že zelo veselim. Moj načrt: Zabava! Američani bi rekli “Party on, dudes!”.
Pred dvigom številke se z Robijem, mojo neumorno podporo, ustavima pri Boštjanu in Robiju. Vihata nos nad cestno dirko, “To ni za naju, trail je zakon, asfalt, gužva pa hmmm…”. Nisem ju poizkušal prepričevat, da je tudi množica lahko zanimiva in da je tolčenje asfalta lahko zabavno…
Nisem, ker me je prešinila misel, da je vsak maraton težak. Morda me pa jutri ta Zdravkotova misel obvaruje. Človek, ki je pretekel Špartathlon, ve…
lepo zapisano BRAVOOO vsaka stvar je težka in luštna….ravno toliko, koliko si jo želimo!
SREČNO Samek
držimo pesti